Dobro vedeti

Zakaj komercialni drog z zgornjo prečko ni primeren za slovensko zastavo

Izobešena ali samo obešena zastava.

Komercialni drog z zgornjo prečko je poceni in hitro na voljo. Za reklamni izvesek lahko zadostuje. Za zastavo Republike Slovenije pa ni primeren.

Zastava namreč ni samo kos blaga, ki ga obesimo na konstrukcijo. Njena prava funkcija se pokaže šele, ko plapola. Dokler samo visi, ostane barva brez učinka, znak brez pravega sporočila. Zato se splača vprašati: ali smo zastavo sploh izobesili, ali smo jo samo obesili?

Tri sidrišča, tri usode zastave

Način, kako je zastava vpeta, odloča, koliko življenja ima. Na jamboru je pripeta le po eni, krajši stranici, zato prosto in dostojanstveno plapola. Na komercialnem drogu z zgornjo prečko je razpeta po dveh stranicah in obešena na prečko, zato ne plapola, ampak visi kot pravokoten pano.

Stenski nosilec je vmes: dober nosilec drži drog poševno stran od stene in zastavo vpne le po krajši stranici, da se lahko obrača in razpira, čeprav v manjšem prostoru. Marsikateri starejši nosilec pa zastavo pritrdi ob daljši stranici, tesno ob fasado. Takrat je videti mirno in urejeno, a zastava ne plapola več: njena podoba je dostojanstvena, a nesvobodna.

Isti kos blaga, tri popolnoma različne usode. In prav v tej razliki se skriva odgovor na vprašanje, zakaj komercialni drog za državno zastavo preprosto ni prava izbira.

Nosilec je sidrišče identitete

Zastava na fasadi izraža identiteto, zasebno ali državno. Stenski nosilec je most med to identiteto in javnim prostorom.

Zato izdelava nosilca ni samo tehnična podrobnost. Slabo izdelan nosilec pušča vodo po fasadi in pod zastavo ostanejo temne proge. Takšno sidrišče sporoča zanemarjenost. Dobro izdelan nosilec drži drog ponosno in pokončno, fasada pa ostane čista. Sidrišče, ki je narejeno zgledno, samo po sebi izraža spoštovanje do zastave.

Kaj določa zakon

Uradna stran GOV.SI in Zakon o grbu, zastavi in himni določajo tri stvari, ki jih komercialni drog s prečko skoraj vedno poruši.

Zastavo izobešamo po krajši stranici

Barve gredo od zgoraj navzdol: bela, modra, rdeča. Grb je, gledano od spredaj, v levem zgornjem delu. Na komercialnem drogu z vodoravno prečko zastavo običajno obesijo za daljšo stranico, kot izvesek. Takrat grb ni več pokončen na pravem mestu. Zastava je obešena, ne izobešena.

Razmerje zastave je ena proti dve

Širina proti dolžini mora ostati 1 : 2. Ko zastavo raztegnejo po prečki ali jo stisnejo v napačen kroj, tega razmerja ni več. Grb potem ne sega pravilno z eno polovico v belo in z drugo v modro polje.

Zastava ne sme biti poškodovana

Za prečko jo pogosto dodatno preluknjajo po daljšem robu. Luknje, gube in napačna vpetost spremenijo videz državnega simbola. Zakon ne dovoljuje uporabe poškodovane ali po zunanjosti neprimerno vidne zastave.

Kaj se zgodi, ko zastava ne more plapolati

Na jamboru in na pravem stenskem nosilcu ima zastava prostor za gibanje. Prosto plapola, grb ostane pokončen in voda se odvaja stran od fasade.

Na komercialnem drogu s prečko pa zastava visi kot barvna površina na konstrukciji. Nima prostora za naravno gibanje, zato ostane predvsem obešena tkanina. Njenega pravega sporočila ni videti.

Ta razlika ni samo estetska. Otrok, ki mimo take zastave hodi vsak dan v šolo, se z njeno podobo srečuje kot z delom svojega okolja. Zavita ali obešena zastava, ki ne plapola, sporoča ravno nasprotno od tega, kar bi morala.

Rešitev

Če želite zastavo izobesiti dostojno, izberite nosilec in drog, ki sta narejena za zastavo, ne za reklamni pano. V shop.janov.si so patentirani pregibni nosilci, ki omogočajo varno vstavljanje in odstranjevanje droga brez sklanjanja, ter vrtljivi drogovi, ki preprečujejo navijanje zastave okoli droga in odvajajo vodo stran od fasade.

Zastava mora plapolati, ne samo viseti. Zato naj bo njen nosilec narejen za plapolanje, ne za obešanje.

Povezano

• Kdaj izobesiti slovensko zastavo
• Kako pravilno izobesiti zastavo
• Kje pravzaprav stoji slovenska zastava

← Vsi prispevki